<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Ha%27akoromaki_hoki_ki_muri</id>
	<title>Ha&#039;akoromaki hoki ki muri - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Ha%27akoromaki_hoki_ki_muri"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Ha%27akoromaki_hoki_ki_muri&amp;action=history"/>
	<updated>2026-04-15T17:11:55Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.42.7</generator>
	<entry>
		<id>https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Ha%27akoromaki_hoki_ki_muri&amp;diff=771&amp;oldid=prev</id>
		<title>WikiBot2: Bot: Created Regression Hypnosis article in Rapa Nui</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Ha%27akoromaki_hoki_ki_muri&amp;diff=771&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2026-04-01T18:45:09Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bot: Created Regression Hypnosis article in Rapa Nui&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ha&amp;#039;akoromaki o te Hora Mamoe Roa&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Regression Hypnosis&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;), i haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē ai &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Past Life Regression&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (PLR), he hāpī, he hana ha&amp;#039;akoromaki ta&amp;#039;e tumu i te hāpī &amp;#039;akapī, i hakaū&amp;#039;ū ai i te tangata ki te hora mamoe roa, ki te hoki ki te &amp;#039;āriu o te ora i mua, ki te haka&amp;#039;ite i te me&amp;#039;e e tikea he &amp;#039;āriu o te ora i mua (te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē: te ora i mua). Ko te tumu, he hakaora i te me&amp;#039;e hāpīpī, he hakaora i te mamae &amp;#039;ā-ŋaru, he mata&amp;#039;iti i te honui o te ora i teie nei ma te mata&amp;#039;iti i te &amp;#039;āriu o te ora i mua. I Rapa Nui, he hāpī e kore roa &amp;#039;ā te ta&amp;#039;ato&amp;#039;a, ka aga&amp;#039;ia e etahi taŋata pure, he hāpī e haka&amp;#039;ite i te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua i roto i te kona&amp;#039;āŋa o Rapa Nui.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē ==&lt;br /&gt;
&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Te Ha&amp;#039;akoromaki o te Hora Mamoe Roa&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; he hana ha&amp;#039;akoromaki i aga&amp;#039;ia ai te taŋata pure (te hypnotherapist) i te ha&amp;#039;akoromaki i te taŋata hakaora (te client) ki te hora mamoe roa, ki te hoki ki te &amp;#039;āriu o te ora i mua. I roto i teie hora, e tikea he manatu mo&amp;#039;ora, he aringa, he kona, he hāŋa o te ora i mua. Ko te &amp;#039;āŋa tumu, &amp;#039;e hakaora i te me&amp;#039;e hāpīpī o teie nei ora, te mamae &amp;#039;ā-ŋaru, te mataku, te riri tumu kore, nō te me&amp;#039;a e tikea he honui i roto i te &amp;#039;āriu o te ora i mua. &amp;#039;E haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē ai te taŋata i te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua, te reincarnation, i roto i te hāpī nei.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Aronga O Mua ==&lt;br /&gt;
Ko te aronga o mua o te ha&amp;#039;akoromaki o te hora mamoe roa i te hāpī &amp;#039;akapī, i aga&amp;#039;ia ai i te rau &amp;#039;āŋahuru tau 1950. Ka ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Morey Bernstein&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, he taŋata mo&amp;#039;ai &amp;#039;Amelika, i haka&amp;#039;ite i te hana nei ki te ao ta&amp;#039;ato&amp;#039;a ma tāna puka &amp;#039;&amp;#039;&amp;quot;The Search for Bridey Murphy&amp;quot;&amp;#039;&amp;#039; (1952). I haka&amp;#039;ite a Bernstein i te ha&amp;#039;akoromaki i te hoa &amp;#039;ineine, &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Virginia Tighe&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, i kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē ai he ora i mua i &amp;#039;Irerani, ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Bridey Murphy&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. Ko teie puka, he me&amp;#039;e hāpī nui i te ao ta&amp;#039;ato&amp;#039;a.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
I muri a&amp;#039;e, ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Brian Weiss&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, he taŋata tāpura &amp;#039;Amelika, i haka&amp;#039;ite i tāna hāpī i roto i te puka &amp;#039;&amp;#039;&amp;quot;Many Lives, Many Masters&amp;quot;&amp;#039;&amp;#039; (1988). I haka&amp;#039;ite a Weiss i te ha&amp;#039;akoromaki i te hoa &amp;#039;ineine, &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Catherine&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, i haka&amp;#039;ite i te mā&amp;#039;aro roa o te &amp;#039;āriu o te ora i mua, he hakaora i te mamae &amp;#039;ā-ŋaru. Ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Michael Newton&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; i haka&amp;#039;ite i te hāpī &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Life Between Lives&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (LBL) hypnotherapy, i haka&amp;#039;ite i te kona&amp;#039;āŋa o te &amp;#039;āŋa i wa&amp;#039;eŋa o te ora (te spirit world). Ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Dolores Cannon&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; i haka&amp;#039;ite i te hāpī &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Quantum Healing Hypnosis Technique&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (QHHT), i haka&amp;#039;ite i te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua, i te kona&amp;#039;āŋa o te &amp;#039;āŋa, i te honui o te ao.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Hana Ha&amp;#039;akoromaki ==&lt;br /&gt;
Te hana ha&amp;#039;akoromaki o te hora mamoe roa, he hana i aga&amp;#039;ia ai e te taŋata pure. Ka timata ki te haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē i te tumu, i te haka&amp;#039;aro o te hana. I muri, ka ha&amp;#039;akoromaki te taŋata pure i te taŋata hakaora, ka hakaū&amp;#039;ū i a ia ki te hora mamoe roa, ki te hoki ki te &amp;#039;āriu o te ora i mua. &amp;#039;E ui&amp;#039;ui te taŋata pure i te taŋata hakaora e pā ana ki te me&amp;#039;e e &amp;#039;āŋa mai, ki te aringa, ki te kona, ki te hāŋa. &amp;#039;E haka&amp;#039;ite te taŋata hakaora i te me&amp;#039;e e tikea, e rongo. I te hope, &amp;#039;e hakaora te taŋata pure i te taŋata hakaora, ka kōrero e pā ana ki te me&amp;#039;e i tikea, ki te hakaora i te me&amp;#039;e hāpīpī.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Nga Me&amp;#039;e Ha&amp;#039;akoromaki ==&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Te Ha&amp;#039;akoromaki o te Tau&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Age Regression): He hoki ki te tau o te ora i teie nei, ki te tamariki, ki te hakaora i te me&amp;#039;e hāpīpī.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Te Ha&amp;#039;akoromaki o te Ora i Mua&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Past Life Regression): He hoki ki te &amp;#039;āriu o te ora i mua, ki te haka&amp;#039;ite i te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Te Ha&amp;#039;akoromaki o te Wa&amp;#039;eŋa o te Ora&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Life Between Lives Regression): He hoki ki te kona&amp;#039;āŋa o te &amp;#039;āŋa i wa&amp;#039;eŋa o te ora, i te haka&amp;#039;ite i te honui o te ao, i te tumu o te ora.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Mata&amp;#039;iti &amp;#039;Ā-Pū&amp;#039;āŋa ==&lt;br /&gt;
I roto i te hāpī &amp;#039;akapī, he nui te riri e pā ana ki te ha&amp;#039;akoromaki o te ora i mua. Ko te ta&amp;#039;ato&amp;#039;a o te taŋata tāpura, &amp;#039;e kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē he hana ta&amp;#039;e tumu, he hana i haka&amp;#039;ite ai i te me&amp;#039;e e haka&amp;#039;aro ai te taŋata hakaora, &amp;#039;e kore he me&amp;#039;e mo&amp;#039;ora. &amp;#039;E kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē te taŋata tāpura, he hana i haka&amp;#039;ite ai i te &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;false memory syndrome&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, he manatu ta&amp;#039;e tika. Ka ko, he taŋata tāpura &amp;#039;ē, e kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē he me&amp;#039;e e tāpura&amp;#039;ite kore ai, ka haka&amp;#039;ite i te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua. &amp;#039;E kore he mata&amp;#039;iti pū&amp;#039;āŋa ta&amp;#039;ato&amp;#039;a e haka&amp;#039;ū ai i te tika o te ha&amp;#039;akoromaki o te ora i mua.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Mata&amp;#039;iti o te Ora i Mua ==&lt;br /&gt;
Ko te mata&amp;#039;iti o te ora i mua (Reincarnation research), he hāpī i aga&amp;#039;ia ai e etahi taŋata tāpura, pērā ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ian Stevenson&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. I haka&amp;#039;ite a Stevenson i te nui o te tamariki i kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē ai he manatu o te ora i mua, he &amp;#039;ite i te me&amp;#039;e ta&amp;#039;e tāpura&amp;#039;ite ai. Ka ko, he nui te riri ki teie hāpī. I Rapa Nui, &amp;#039;e kore he mata&amp;#039;iti pērā, ka ko he kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē i roto i te kona&amp;#039;āŋa.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Hana i Rapa Nui, Chile ==&lt;br /&gt;
I Rapa Nui, he hāpī ha&amp;#039;akoromaki ta&amp;#039;e nui. &amp;#039;E kore he taŋata pure ta&amp;#039;ato&amp;#039;a e aga ana i te ha&amp;#039;akoromaki o te ora i mua. Ka ko, he etahi taŋata pure mai mua &amp;#039;ā, mai te henua &amp;#039;ē, e ha&amp;#039;uru mai ai ki te haka&amp;#039;ite i te hana nei. He taŋata pure Rapa Nui &amp;#039;ē, pērā ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ana Huke&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, e haka&amp;#039;ite ana i te &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;ha&amp;#039;akoromaki Rapa Nui&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, i hui ai i te hāpī &amp;#039;akapī ki te kona&amp;#039;āŋa o Rapa Nui, ki te mana&amp;#039;u, ki te tapu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Ko te kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē o te ora i mua, &amp;#039;e kore he me&amp;#039;e tumu i roto i te &amp;#039;āŋa o Rapa Nui ta&amp;#039;ato&amp;#039;a. Ka ko, he kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē i roto i etahi &amp;#039;āŋa, i te kona&amp;#039;āŋa o te &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;mana&amp;#039;u&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, o te &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;tupuna&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;. &amp;#039;E kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē te taŋata, he hoki mai te &amp;#039;āŋa o te tupuna, he ora i mua i roto i te henua nei, i te moana. Ko te ha&amp;#039;akoromaki o te ora i mua, he hāpī e haka&amp;#039;ite i teie kī&amp;#039;ē&amp;#039;ē, ka haka&amp;#039;ite i te honui o te kona&amp;#039;āŋa o Rapa Nui. He nui te mataku, te tapu, e pā ana ki te hana i te &amp;#039;āŋa o te tupuna.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Te Ture me te &amp;#039;Āŋa Tika ==&lt;br /&gt;
I Rapa Nui, i Chile, &amp;#039;e kore he ture motu&amp;#039;e e pā ana ki te ha&amp;#039;akoromaki o te ora i mua. Ka ko, he ture e pā ana ki te hana taŋata pure, ki te haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē i te hana. &amp;#039;E aga&amp;#039;ia te hana nei e te taŋata pure i &amp;#039;ite i te hāpī &amp;#039;akapī, i te hāpī ha&amp;#039;akoromaki. Ko te me&amp;#039;a nui, he mana&amp;#039;o ki te taŋata hakaora, he haka&amp;#039;ite&amp;#039;itē i te hana, he &amp;#039;āŋa tika, he mana&amp;#039;o ki te tapu o te taŋata, o te kona&amp;#039;āŋa. &amp;#039;E kore e aga&amp;#039;ia ki te taŋata mate te &amp;#039;āŋa, ki te taŋata &amp;#039;ā-viriviri te &amp;#039;āŋa. &amp;#039;E tiaki i te me&amp;#039;e i kōrero ai te taŋata hakaora.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Tiro&amp;#039;oko hoki ==&lt;br /&gt;
* [[Ha&amp;#039;akoromaki]]&lt;br /&gt;
* Te Ora i Mua (Reincarnation)&lt;br /&gt;
* Te Hāpī &amp;#039;Ā-ŋaru (Psychology)&lt;br /&gt;
* Te Kona&amp;#039;āŋa o Rapa Nui&lt;br /&gt;
* Te Mana&amp;#039;u&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
[[Category:Ha&amp;#039;akoromaki]]&lt;br /&gt;
[[Category:Te Ora i Mua]]&lt;br /&gt;
[[Category:Te Ha&amp;#039;akoromaki o te Ora i Mua]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>WikiBot2</name></author>
	</entry>
</feed>