<?xml version="1.0"?>
<feed xmlns="http://www.w3.org/2005/Atom" xml:lang="en">
	<id>https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Hippinoore</id>
	<title>Hippinoore - Revision history</title>
	<link rel="self" type="application/atom+xml" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?action=history&amp;feed=atom&amp;title=Hippinoore"/>
	<link rel="alternate" type="text/html" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Hippinoore&amp;action=history"/>
	<updated>2026-04-15T18:08:38Z</updated>
	<subtitle>Revision history for this page on the wiki</subtitle>
	<generator>MediaWiki 1.42.7</generator>
	<entry>
		<id>https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Hippinoore&amp;diff=468&amp;oldid=prev</id>
		<title>WikiBot2: Bot: Created Hypnosis article in Fulfulde</title>
		<link rel="alternate" type="text/html" href="https://en.reincarnatiopedia.com/wiki/index.php?title=Hippinoore&amp;diff=468&amp;oldid=prev"/>
		<updated>2026-04-01T09:30:22Z</updated>

		<summary type="html">&lt;p&gt;Bot: Created Hypnosis article in Fulfulde&lt;/p&gt;
&lt;p&gt;&lt;b&gt;New page&lt;/b&gt;&lt;/p&gt;&lt;div&gt;&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hypnosis&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (ko &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; e ɗemngal Fulfulde) ko nooneere ndeenkaaɗo e kisal mawɗo, ɗo dokotooɗo oo hippinooɗo hokki e moo hippinooɗo tan, ngam haɗugo e muuyugo kisal mum, haa o heɓii darnde &amp;#039;&amp;#039;trance&amp;#039;&amp;#039; walla darnde fijirde kisal. Ɗum woodani haa o laatii ko&amp;#039;e mum mawɗi e kuuɗe ɗiɗi: ko&amp;#039;e hippinooɗo e moo hippinooɗo. Hippinoore ina waawi huutoraade e kuuɗe jaɓɓaaɗe e jaayɗe, e kuuɗe kisal, e kuuɗe caggal nder lesdi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Taral ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hippinoore ko darnde kisal, ɗo aɗa waawi muuyugo haɗugo e kisal mawɗo ngam yiide walla ngam huutoreede e dokotooɗo annduɗo. Ɗuum darnde, ɗoftaama ko darnde &amp;#039;&amp;#039;trance&amp;#039;&amp;#039;, ina hokkata moo hippinooɗo ngam ɓeydude haɗugo mum e kisal mum, ngam yi&amp;#039;ugo kuuɗe kisal, walla ngam waylude bee kuuɗe ɓernde e muumɗe. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; woodaani haa ko &amp;#039;&amp;#039;darude&amp;#039;&amp;#039; walla ko &amp;#039;&amp;#039;foolaare&amp;#039;&amp;#039;; ko&amp;#039;e mum ɗoo ko moo hippinooɗo ko kanko mo laatii ardiiɗo e kuuɗe mum fof, o laatoto ko o yiɗi.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Taariika ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Taariika Adunaaru ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Taariika hippinoore ɗemngal adunaaru fuɗɗii nder lesdi Gireeji ɗon, ɗoo ɓe noddii ɗum &amp;quot;ko&amp;#039;e wonɗude e ɓural&amp;quot; (temple sleep). Ammaa, anndal mum ɓurungal fuɗɗii nder ɗemngal 18th, ɗoo Franz Mesmer, dokotooɗo Almaan, waɗi kuuɗe mum &amp;quot;mesmerism&amp;quot;. Nder ɗemngal 19th, dokotooɗo Inglii James Braid waɗi innde &amp;quot;hypnosis&amp;quot; ɗum ɗemngal Greeki &amp;quot;hypnos&amp;quot; (ɓural). Sigmund Freud kadi huutori ɗum haa o tawii bee kuuɗe mum psychoanalysis.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
=== Taariika Leydi Naajeeriya, Kameruun, Niijer, e Gine ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nder leyɗe Fulɓe ɗee, gila ɗemngaji, woni ko&amp;#039;e jaɓɓaaɗe e kisal mawɗo ɗi noddataa &amp;quot;wango&amp;quot; walla &amp;quot;gandal&amp;quot;. Ko&amp;#039;e ɗee ɗon huutoraade ɗemɗe, duuɓe, e kuuɗe jaŋde ngam yiide kisal walla ngam seŋnude ɓernde. Nder diina Islaama, ɗe ɓuri jaɓɓaade, woni mawɗo huutoreede e aayeeje Qur&amp;#039;aanɗe e du&amp;#039;aaɗi ngam yiide. Nder duuniyaaru tiggere, anndal hippinoore ɗemngal dokotooɗi fuɗɗii yiyde nder ɗemngal 20th, haa ɓe dokotooɗi ɓurɓe anndude ɗon huutori ɗum e jaŋdeji ɗee.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Nder &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Naajeeriya&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, jaŋde ɗee fuɗɗii yiyde ɓaawo ɗemngal 1970, ɗoo ɓe mawɓe dokotooɗi e jaŋde ɗee University of Ibadan fuɗɗii yiide ɗum. Nder &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kameruun&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, jaŋde ɗee ɗon haɗa e anndal ɗemngal Bantu e kisal, ɗoo ɓe noddi ɗum &amp;quot;bilima&amp;quot; nder ɗemngal ɗee. Nder &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Niijer&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, woni ko&amp;#039;e jaɓɓaaɗe e kisal mawɗo ɗi ɗon haɗa e anndal Fulɓe e kisal, ɗi noddataa &amp;quot;dillere&amp;quot;. Nder &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Gine&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;, woni ko&amp;#039;e ɗiɗi: ɗemngal dokotooɗi e ɗemngal gandal ɗi Fulɓe ɗon anndu.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Fannuuji ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hippinoore woodani fannuuji ɗuuɗi:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore Traditional&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Hippinoore Jaŋde): Ɗum ko hippinoore ɗoo dokotooɗo hokkata tan e moo hippinooɗo, ɗoo ɓe ɗon haɗa e kuuɗe jaŋde e ɗemɗe.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore Auto&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Hippinoore Hoore-mum): Ɗum ko aɗa waawi waɗde hoore mum, ngam huutoreede e kuuɗe jaŋde walla audio, ngam yiide kisal walla ngam ɓeydude haɗugo.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore Ericksonian&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Ɗum ko fannu ɗee Milton H. Erickson waɗi, ɗoo huutoreede e maandu e taariikaaji ngam waɗugo moo hippinooɗo ngam o heɓii darnde trance.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Hippinoore Clinical&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Hippinoore Jaŋde Dokotooɗo): Ɗum ko huutoreede e jaŋde dokotooɗo ngam yiide kuuɗe kisal, hannde ɓernde, walla ngam hokkude kisal ɓernde.&lt;br /&gt;
* [[Hippinoore Caggalngol]] (Regression Hypnosis): Ɗum ko fannu ɗoo ɓe huutora ɗum ngam yi&amp;#039;ugo e moo hippinooɗo kuuɗe caggal ɗemngaji mum, ngam anndugo ɓernde ɗi ɗon haani nder kisal mum.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Yiide Ginal ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Yiide ginal ɓuri ɓeydaade ɗon holla ko hippinoore ina woodi ɓural e kisal. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;EEG&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (electroencephalogram) ɗon holla ko nder darnde trance, ɓeydaaki e kisal ɗon waɗa. Yiide ɗon holla kadi ko hippinoore ina waawi wallude e yiide ɓernde, hannde ɓernde, e kuuɗe kisal ɗiɗi ɗi ɗon haani nder kisal. Nder jaŋdeji ɗee Naajeeriya, woni yiide ɗi waɗi nder University of Lagos e Ahmadu Bello University ɗon holla ko hippinoore ina woodi ɓural e yiide kuuɗe ɓernde e hannde.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Huutoreeji ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Hippinoore woodani huutoreeji ɗuuɗi nder leyɗe ɗee:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Kisal&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Psychotherapy): Ngam yiide ɓernde, hannde, e kuuɗe kisal ɗiɗi.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Dokotooɗo&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Ngam hokkude kisal ɓernde nder ɓernde dokotooɗo, ngam daggude ɓernde ɓernde.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Haɗɗo&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Education): Ngam ɓeydude haɗugo e jaŋde, reende, e anndal.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Kuugal&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Sports): Ngam ɓeydugo kisal ɗemɗe nder kuugal, ngam daggude ɓernde.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Laawol&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; (Legal): Huutoreede nder laawol ngam yi&amp;#039;ugo goonga, ammaa ɗum ɗon haani nder laawol ɗee leyɗe.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Jaŋde Hoore-mum&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Ngam yiide hoore-mum, ɓeydude kisal, e daggude ɓernde.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Laawol Leydi Naajeeriya, Kameruun, Niijer, e Gine ===&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Laawol hippinoore ɗon waɗa nder leyɗe ɗee:&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Naajeeriya&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Hippinoore jaŋde dokotooɗo ɗon ɗow ɗum laawol, ammaa o foti ko dokotooɗo annduɗo waawi waɗde ɗum. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Psychological Council of Nigeria&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; ɗon laawol ɗum. Hippinoore ngam jaayɗe walla ngam huutoreede e laawol ɗon ɗaɓɓitaani.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kameruun&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Laawol ɗum ɗon haani nder ɗemngal dokotooɗo. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ordre des Médecins du Cameroun&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; ɗon laawol kuuɗe dokotooɗo, ammaa hippinoore ɗemngal jaŋde ɗiɗi ɗon ɗow ɗum laawol ɓurndu.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Niijer&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Ɗoo ɗuum, hippinoore ɗon ɗow ɗum laawol nder ɗemngal dokotooɗo, ammaa huutoreede ɗemngal jaŋde ɗiɗi ɗon ɗaɓɓitaani ɓurndu. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ministère de la Santé Publique&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; ɗon laawol ɗum.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Gine&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Laawol ɗum ɗon haani ɗoo kadi. Hippinoore jaŋde dokotooɗo ɗon ɗow ɗum laawol, ammaa ɗum ɗon ɗaɓɓitaani ngam huutoreede nder jaŋde ɗiɗi ɓurndu. &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Ministère de la Santé&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039; ɗon laawol ɗum.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Yiide Yimɓe ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
Yiide yimɓe ɗee leyɗe ɗon waɗa nder hippinoore. Nder diina Islaama, ɓuri ɓurde jaɓɓaade ngam huutoreede e aayeeje e du&amp;#039;aaɗi, ammaa ɓe ɗiɗi ɗon yi&amp;#039;a ɗum ngam huutoreede e jaŋde ɗiɗi. Nder ɗemngal Fulɓe, woni ɓe ɗon yi&amp;#039;a hippinoore ngam ɗum ina haɗa e &amp;quot;gandal&amp;quot; ɗi ɗon anndu, ɗum ɗon waɗa ngam ɓe ɗon jaɓa ɗum ɓurndu. Nder saare, ɓuri ɓurde anndude ko hippinoore ina waawi wallude e yiide ɓernde, ɗum ɗon waɗa ngam ɓe ɗon huutori ɗum ɓeydaaki.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Gawtoɓe Annduɓe ɗee Leyɗe ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Naajeeriya&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Dr. Aisha Bello, dokotooɗo kisal ɗo annduɗo nder hippinoore clinical nder Lagos. O waɗi deftereji ɗuuɗi e ɗum. Dr. Tunde Ojo, ɗo annduɗo nder hippinoore ngam yiide hannde nder Ibadan.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Kameruun&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Dr. Jean Ndoungue, dokotooɗo ɗo annduɗo nder hippinoore nder Douala, o huutori ɗum e jaŋde kisal. Malam Bouba, mawɗo gandal Fulɓe ɗo annduɗo nder Faro, ɗo o huutori ko&amp;#039;e jaŋde ɗiɗi e hippinoore.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Niijer&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Dr. Halima Sidi, dokotooɗo kisal nder Niamey, ɗo annduɗo nder huutoreede hippinoore e rewɓe. Elhadj Moussa, mawɗo diina ɗo huutori du&amp;#039;aaɗi e aayeeje ngam yiide kisal, ɗo ɓe noddi ɗum &amp;quot;hippinoore diina&amp;quot;.&lt;br /&gt;
* &amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;Gine&amp;#039;&amp;#039;&amp;#039;: Dr. Fatoumata Diallo, dokotooɗo kisal nder Conakry, ɗo waɗi jaŋde ɗum ngam kuuɗe ɓernde. Alhaji Bah, mawɗo anndal Fulɓe ɗo annduɗo nder &amp;quot;dillere&amp;quot; (ko&amp;#039;e kisal), ɗo ɗon huutori ɗum e anndal mum.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Ndaartee ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* [[Hippinoore Caggalngol]]&lt;br /&gt;
* [[Kisal]]&lt;br /&gt;
* [[Jaŋde Kisal]]&lt;br /&gt;
* [[Gandal]]&lt;br /&gt;
* [[ɓernde]]&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
== Jokkondirɗe ==&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
* &amp;quot;Hypnosis and Psychotherapy in West Africa&amp;quot; - Journal of African Psychology, 2019.&lt;br /&gt;
* &amp;quot;Traditional Healing and Modern Hypnosis in Niger&amp;quot; - Université Abdou Moumouni, Niamey.&lt;br /&gt;
* &amp;quot;Islamic Perspectives on Mental Health Practices in Northern Nigeria&amp;quot; - Bayero University, Kano.&lt;br /&gt;
&lt;br /&gt;
{{DEFAULTSORT:Hypnosis}}&lt;br /&gt;
[[Category:Hypnosis]]&lt;br /&gt;
[[Category:Psychology]]&lt;/div&gt;</summary>
		<author><name>WikiBot2</name></author>
	</entry>
</feed>